Partibrejkers 'Ledeno doba' 1997

Petar Jovanović, 'Nezavisni' (broj 236, 02.09.1997.):

'...naslovna numera je muzički sofizam godine, song koji će vas i za dvadeset godina prebaciti u 1997... Ledeno Doba je album koji će ustoličiti Partibrejkerse na sam vrh, to je album koji je napravljen samo zato jer su im trebale pare, ali i najbolji R&B koji ova zemlja nudi. Partibrejkers jesu zasebna rock'n'roll institucija (dokumentarni film u pripremi), možete ih čak i unajmiti kao birthday-party-band, ali ih nikako ne možete zaobići.'

Petar Luković, 'XZabava' (broj 10, septembar 1997):

'...novi album Partibrejkersa mnogoznačna je avantura u kojoj se često patetične verbalne slike (Velika Reka) mešaju s krucijalnim dilemama srpske sadašnjice; Cane s pravom odbija mogućnost da su Partibrejkers politički bend, ali njegovi stihovi umeju da ga demantuju (dobro radio, loše radio/ sve si sam u životu zaradio/ sve si sam, sve si sam)...njihov album je slika i prilika autistične depresije za jesen 1997, uz harizmatični naslov čiji emocionalni mulj osećamo za vratom...'

Branko Rogošić, 'Rock Express' (broj 2, oktobar 1997):

'...dobili smo mračan album prepun dobre svirke, 'kaloričnih' rifova sa tipičnom Brejkers atmosferom, ali bez ijednog hita! Novi članovi benda (Srđan, Gojko i Darko) donose preko potrebnu svežinu, a i Anton je, čini se, bolji no ikad. Tekstovi, koji su Caneta ustoličili kao gurua mlade generacije, i dalje su kratki, oštri i jezgroviti...parole koje će se sigurno dugo pamtiti...borba se nastavlja.'

Terens Štader, 'Muska' #10, sept. 1997:

Minilo je skorajda celotno olimpijsko obdobje, kar so Partibrejkers izdali prejšnjo veliko plošco 'Kiselo i slatko'. Lanskoletna zbirka najboljših posnetkov je z dvema novima pesmima naznanila obnovljeno dejavnost skupine, ki je med premorom pomladila zasedbo in povecala število clanov na pet.

Peti album odpira skladba 'Sit gladan', ki kaze Antonovo navezanost na Berryjevske rife in Canetovo nagnjenje k besednim igram. 'Ne mozeš mi ništa' je pocasnejša pesem zahtevnejše strukture, v kateri izstopa verz: 'Ja volim svoju muziku iznad svega.' 'Generacija', ze znana z nedavnih koncertov, spontana in tekoca, po ritmicni rešitvi klice v spomin blešcece trenutke skupine, medtem ko 'Dobro radio loše radio' povdarja novejšo afiniteto skupine do mikavnega boogieja. V skladbi 'Ledeno doba' stopnjevanje intezitete emocij, ki ga upodablja igralski del skupine, obogateno s pihalno sekcijo, izvrstno podlaga pevcevo pridigarsko osebno analizo minulih casov. Ta zadnja skladba prve strani je defenitivno najbolj dovršena pesem albuma. Povsem drugacnega znacaja je sklepna pesem plošce 'Prijatelju', ki je svojevrstno nadaljevanje, ali bolje, ponovitev, uspele bluesovske vinjete z njihove velike tretje plošce. Na albumu Ledeno doba Partibrejkers nihajo med obnovljenimi mocmi in pomanjkanjem starega elana. Med odkrivanjem novih rešitev in obzorij, ki je razvidno iz sinteze razlicnih, a nikoli konfliktnih glasbenih slogov ter sofisticiranih aranzmajev in produkcije, ter med ne prevec navdahnjenim ponavljanjem znanih prijemov. Med pogledom v prihodnost in vpetostjo v izgubljeno preteklost. Med svezino in odsotnostjo pravih trnkov. Album Ledeno doba je v vsakem primeru konceptualno zaokrozena in dovršena plošca zrele rockovske skupine, ki je nekoc postavila svojevrstne standarde na tem glasbenem polju. Sedaj se jih trudi ponovno doseci. Gre za album, ki je kot Partibrejkers sami, poln nasprotij.